Opis lovišča:
Lovišče meri 5046 ha, skupne površine. Lovne površine je 4614 ha.
Lovišče spada v srednje gorska lovišča z povprečno nadmorsko višino
okoli 500 m. |
| Površina lovišča po kulturah |
Gozdne površine:
| mešani gozdovi |
1896 ha
|
| gozdovi s prevladujočimi iglavci |
385 ha
|
| gozdovi s prevladujočimi listavci |
1058 ha
|
| grmišča med polji in daljnovodi |
15 ha
|
| SKUPAJ |
3354 ha
|
|
Kmetijske površine:
| obdelovalne njive |
480 ha
|
| travniki in pašniki |
641 ha
|
| sadovnjaki in vinogradi |
50 ha
|
| ostale neograjene površine |
50 ha
|
| SKUPAJ |
1221 ha
|
|
| Vodne površine:
Lovišče je razdeljeno na osem lovskih revirjev, in sicer: Vrhovo, Brunk,
Velika mlaka, Žebnik, Svibno, Čimerno, Jelovo in Jatna. Revirji so
ustanovljeni zaradi boljše preglednosti in boljšega nadzora nad loviščem
in pa tudi zaradi ugotavljanja stanja posamezne populacije divjadi.
Vsa biomeliorativna dela se planirajo in izvajajo po revirjih, razen večjih
del, ki se organizirajo na nivoju LD. Lovsko čuvajsko službo izvajajo vodje
revirjev, ki so praviloma lovski čuvaji ali lovski mojstri.
Oglejte si sliko revirja.
|
Lovišče lovske družine Radeče meji z naslednjimi lovskimi
družinami:
Na jugovzhodu z lovsko družino BOŠTANJ, na jugu z lovsko družino
ŠENTJANŽ, na zahodu z lovsko družino DOLE pri Litiji, na severozahodu
z lovsko družino PODKUM in DOBOVEC, na severu z lovsko družino
DOL pri Hrastniku in na severovzhodu z lovsko družino LOKA pri
Zidanem Mostu.
ZNAČILNOSTI BIOTOPA
Skupna površina lovišča znaša 5046 ha od tega je lovne površine
4614 ha in sicer je pretežno gozdnato, saj gozdovi pokrivajo skoraj
4/5 lovišča. Lovišče se razprostira od 200 m do skoraj 1000 m
nadmorske višine. Prevladujeta dva glavna tipa tal oziroma matičnih
podlag. V južnem delu na desnem bregu Sopote in Save prevladujejo
značilno rdečkasti, bogati glinasti skrilavci, z globokimi kislimi rjavimi
tlemi na prevladujejo gozdne združbe hrasta in bukve z belkasto bekico
in pa bukve z rebrenjačo, ki pa so delno spremenjeni z iglavci.
V preostalem delu srečujemo karbonate. Na ekstremnih legah jih
pokrivajo rendzine, kjer prevladujejo gozdne združbe črnega gabra in
bukve, črnega gabra in hrasta ter bora in košeničice. Na preostalih pa v
najboljšem primeru plitva do srednje globoka rjava tla, kjer prevladujejo
gozdne združbe bukve s kresničevjem in pa bukve z tevjem. Lovišče
ima dokaj ugodne hidrološke razmere, saj ima precej vodotokov.
Za navedene gozdne združbe je značilen dokaj bogat grmovni in zeliščni
sloj, ki sta pomembna za prehrano divjadi. V lovišču je 272 km
gozdnega roba, ki ima pomembno funkcijo povezovanja med dvema
ekosistemoma, kot sta gozd in polje. Le ta zagotavlja različne bivalne
in prehranske razmere, to pa prispeva k večji pestrosti živalskih vrst,
tudi tistih, ki so značilne za gozdni roba. Med prehransko pomemben
del lovišča spada tudi površina koridorja daljnovoda (cca 30 m), saj
mladi poganjki in popje lesnatih rastlin spadajo v naravno prehrano
parkljastih rastlinojedov. Znaten delež lovišča predstavljajo kmetijske
površine na katerih so zaradi intenzivnega kmetijstva, komasacij in
agromelioracij zelo osiromašene prehranske razmere, prav tako razmere
za kritje, razmnoževanje in podobno. |
|
